Aljaska, severni biser evrope

Aljaska

Osebna izkaznica Aljaske

  • Poslednja meja (The Last Frontier)
  • Dezela polnocnega sonca (The Land of the Midnight Sun)
  • Glavno mesto: Juneau (30.000 prebivalcev)
  • Velikost: 1.478.000 kvadratnih kilometrov
  • Stevilo prebivalcev: 513 000
  • Zastava: modra z rumenimi zvezdami Velikega voza in zvezdo Severnico v desnem kotu
  • Najvisja gora: Denali (Mt. McKinley) 6193 metrov in se 14 vrhov, visjih od 4200 metrov.
  • Na svojem ozemlju ima vec kot polovico svetovnih ledenikov in 3 milijone jezer, vecjih od 8 hektarov.

Podnebje

Z izjemo milega in vlaznega JV, kjer neredko tudi pozimi dezuje in so srednje zimske temperature okoli nic stopinj Celzija, so v ostalih delih zime zelo ostre in mrzle. V osrednjem delu so srednje januarske temperature okoli 17 stopinj Celzija, snega je obicajno manj od enega metra, lezi pa od oktobra do maja. Na jugu je zaradi vpliva morja malce manj mrzlo, s srednjimi temperaturami pozimi od okoli 1 do 6 stopinj Celzija, zato pa po nizinah redno pade vec kot dva, tudi tri metre snega. Kratka poletja, ki trajajo od junija do konca avgusta, so lepsa v notranjosti, kjer je manj dezja in vec sonca. Srednje julijske temperature so okoli 14, 15, 16 stopinj Celzija, ob morju pa je hladneje in bolj dezevno, temperature so le malo nad 10 stopinj Celzija. Z visino temperature hitro padajo.

Aljaska

Marsikdo si pod tem imenom predstavlja vecni sneg in led in skrajno mejo, do koder kjer se vlada sodobna civilizacija. Mnogo manj pa je takih, ki vedo, da je to najvecja zvezna država Zdruzenih drzav Amerike (ZDA), ki meri skoraj poldrugi milijon kvadratnih kilometrov, kar pomeni približno 74 Slovenij. Nadaljnja igra stevilk nam ob dejstvu, da na Aljaski stalno prebiva le 513.000 prebivalcev pove, da na kvadratni kilometer pride le 0,34 prebivalca. Se mnogo manj ljudi pa ve, da je dezela, ki jo odlocilno zaznamujeta polarni dan in polarna noc, ravno tako podvržena sodobnim civilizacijskim razvadam in tehnologijam. Tako jo clovek poskusa nekako udomaciti, a ji s tem odvzame tudi velik del lepote, mistike in cara severa. Prebivanje v mestih v mnogocem ni bistveno drugacno od zivljenja v lower 48 kot domačini radi imenujejo preostanek ZDA, južno od Kanade. Če odmislim tistih nekaj mest, od katerih je najvecje Anchorage z vsega 300.000 prebivalci in 3000 losi, ki tudi stalno prebivajo na podrocju mesta, je Aljaska v mnogocem ostala taka, kot je bila 18. oktobra 1867, ko jo je tedanje rusko cesarstvo prodalo ZDA. Tedaj jo je kraljeva odprava poimenovala za nicvredno zemljo in jo kot povsem neuporaben svet prodala za vsega 7,2 milijona dolarjev oziroma manj kot dva centa za povrsino enega ara. Prav ta dezela, ki jo je Rusija uporabila za krpanje lukenj v cesarjevem proračunu zaradi stevilnih vojn, je kmalu po prodaji postala zlata dezela v pravem pomenu besede. Novi gospodarji so odkrili za tedanje razmere neslutene kolicine zlate rude, ki so povzrocile prave selitvene tokove v to neusmiljeno in kruto dezelo. Seveda pa je bilo zlata precej manj kot ljudi, tako da sta zelja po boljsem zivljenju in pohlep po bogastvu mnoge pahnila v bedo, kriminal in tudi smrt.

Komaj se je v prvi polovici minulega stoletja zlata mrzlica polegla, pa so po drugi svetovni vojni geoloske raziskave razkrile, da se pod površjem Aljaske skrivajo ogromne kolicine nafte. Ko so nasli tudi ustrezne tehnicne resitve crpanja in transporta nafte, saj so nahajalisca na skrajnem severu te zvezne drzave, se je v drugi polovici 70. let dvajsetega stoletja zacel gospodarski in s tem tudi demografski razcvet Aljaske. Tako so v 80. na Aljaski dosegli najvecji dohodek na prebivalca v ZDA, gospodarska rast pa v malce manj intenzivno velja se danes.

Prostrane gozdove med nestetimi jezeri, mocvirji in rekami vseh velikosti danes precka nekaj glavnih cest, ali kot jim pravijo, highways, ceprav niso ne avtoceste, ne ceste katere druge kategorije. So enostavno edine vecje ceste, zile, po katerih tece vecina notranjega zivljenja v drzavi. Na tudi desetmetrskih nasipih so speljane siroke, s peskom ali asfaltom prekrite ceste, ki jih neprestano popravljajo, saj barjanska tla neprestano zahtevajo utrjevanje, poleg tega pa skodo povzrocijo tudi ostre zime. Veliko cest je od septembra do maja preprosto zaprtih. Glede na naravne razmere je osnovna infrastruktura torej na zadovoljivi ravni, promet na cestah v notranjosti pa redek, kar pomeni, da se v desetih minutah morda mimo pripeljejo trije tovornjaki ali osebni avtomobili. Pokrajina pa je neverjetno divja in lepa.

Avtor: Matej Ogrin

Pristanišča in kraji postankov

Seward

Nahaja se na polotoku Kenai v zalivu Resurrection Bay in je eno izmed najstarejsih in najzanimivejsih mest na Aljaski. Mesto, ki je priblizno 180 km juzneje od Anchorage-a je poznano kot “Vhod v nacionalni park Kenai” in se ponasa z urejeno infrastrukturo, cvetocim pristaniscem in zgodovinskim centrom mesta, ki ga zapolnjujejo atraktivne trgovinice in umetnostne galerije. Dozivetja se ponujajo kar sama od sebe: sportni ribolov, ogledi ledenikov in divje narave, jadranje, hiking, kayaking, flightseeing, vožnja s sanmi na pasjo vprego… Kadarkoli boste potovali, vas bo pricakalo prijateljsko vzdusje in ponos prebivalcev.

Hubbard Glacier

Vec kot 145 km dolg, s povrsino, ki presega 3.500 kvadratnih kilometrov, je Hubbard Glacier najvecji ledenik v severni Ameriki. Navdusila vas bo impresivna, 95 metrska ledena stena, ki se dviga naravnost navpicno iz morja direktno pred vaso krizarko. Slisali boste grmenje in videli ogromne kose ledu, ki se valijo v morje.

Juneau

Juneau je glavno mesto Aljaske in tretje najvecje mesto v drzavi. Mesto odraza kontrastnost dezele, izpopolnjeno moderno mesto v osrcju nacionalnega parka Tongass. Bogata kultura in razgibana zgodovina je razvidna iz stevilnih muzejev in spektakularnih vzdusij. Zaradi svoje pozicije je idealna tocka za dozivetje vseh atrakcij, ki jih ponuja Aljaska.

Ketchikan

Ketchikan je cetrto najvecje mesto na Aljaski, ki se iz nekdanjega gozdarskega uspesno preusmerja v moderni turisticni in ribiski kraj. Poznan je kot “Svetovna prestolnica lososov”, saj vse vrste te ribe obilno uspevajo v neposredni okolici - pravi raj za vse navdusene ribice in ljubitelje kulinarike. Z vsakoletnim “Festivalom severa” se mesto pokloni domorodski kulturi, iz katere crpa svojo pestro identiteto. Ponuja vam tudi najvecjo zbirko totemov na svetu in sicer v zgodovinskem parku “Totem Bright State Historical Park”. Ob vsem nastetem, vam (kot ostale destinacije na Aljaski) ponuja izjemne uzitke v opazovanju divje narave in nestete moznosti rekreativnih dejavnosti.

Fotogalerija