Romantična Francija

Francija

Dežela šansonov

  • Glavno mesto: Pariz (11,174,743. prebivalcev)
  • Velikost: 674,843 km2
  • Stevilo prebivalcev: 60,560,000
  • Zastava: modra, bela in rdeča
  • Najvisja gora: Mont Blanc 4,810 metrov

Podnebje

Južna Francijavključno s sredozemsko obalo, ima vroča, suha poletja in tople, mokre zime. Nalivi so kratki in siloviti, pogosto sredi dneva. Poletni vetrovi so hladni in nežni, toda bolj mrzel in oster mistral, ki pride s severa, lahko piha tudi nekaj dni skupaj.Severozahod Francijeje pod vplivom Atlantika, pogosto deževen, vendar z blagimi zimami in precej hladnimi poletji. Jugozahodni del Akvitanije, ki vključuje tudi Dorodonjo, ima vroča poletja. Vzhodna Francijaima bolj celinsko podnebje z vročimi poletji in mrzlimi zimami. V gorah je pomemben dejavnik nadmorska višina. Vogezi so poleti vroči, Centralni masivi viharen in južni Masiv zelo suh. Nasprotno pa so Cevenni lahko zelo deževni, severni Masiv pa kdaj postane zelo vroč.

Francija

Meje današnje Francije so postavljene podobno, kot meje ozemlja Galcev, ki so bili Kelti. Rimljani so v 1. stoletju pr. n. št. zavzeli Galijo in prebivalci so kmalu sprejeli rimsko kulturo in jezik. Krščanstvo je prišlo v Galijo že v 2. in 3. stoletju n. št. V 4. stoletju so Germani, predvsem Franki, vdrli in naselili vzhodna območja Galije ob Renu. Iz tega tudi izhaja staro ime 'Francie'. Ime Francija pa izhaja iz fevdalnega posestva Kapetingov, francoskih kraljev, okoli Pariza, ki se imenuje Île-de-France.

Čeprav mnogi datirajo začetek francoske monarhije v 5. stoletje, se je samostojen obstoj države začel z delitvijo Frankovskega imperija Karla Velikega na zahodni in vzhodni del. Iz vzhodnega dela je nastala Nemčija, iz zahodnega pa Francija.

Nasledniki Karla Velikega so vladali Franciji do leta 987, ko je bil Hugo Capet, vojvoda Francije in grof Pariza, okronan za kralja Francije. Njegovi nasledniki, začenši s kapetinško dinastijo, so vladali Franciji do leta 1792, ko je francoska revolucija uveljavila republiko z radikalnimi spremembami, ki so se začele leta 1789.

Napoléon Bonaparte je leta 1799 prišel na oblast v republiki in se proglasil za cesarja. Njegova vojska se je udeležila mnogih vojn v Evropi, zavzela dosti držav in ustanavljala nova kraljestva z Napoléonovimi sorodniki na oblasti. Po Napoléonovem porazu, so v Francijo ponovno uvedli monarhijo, a so jo ukinili z začetkom Druge republike. Druga republika se je končala, ko je bil za predsednika izvoljen Louis-Napoléon, Napoléonov nečak, ki je proglasil Drugo cesarstvo. Louis-Napoléona (Napoléon III.), ki ni bil tako ambiciozen kot stric, so kmalu odstavili in Francija je ponovno postala republika (Tretja republika).

Čeprav je bila Francija zmagovalka v obeh svetovnih vojnah, so jo prizadele izgube bogastva, velikega dela imperija, delovne sile in statusa prevladujoče narodne države. Leta 1958 so v Franciji sprejeli novo ustavo, po kateri ima predsednik velika pooblastila (Peta republika), ki ni klonila nestabilnosti, kot prejšnji parlamentarni režimi.

V zadnjih desetletjih sta se sprava in sodelovanje med Francijo in Nemčijo izkazali ključnega pomena za ekonomsko združitev Evrope tudi za uvedbo evra januarja 1999.

Danes je Francija v ospredju držav, ki želijo zagon uvedbe skupne evropske valute izkoristiti za nadgradnjo Evropske unije v bolj združen in sposoben evropski politični, obrambni in varnostni aparat.

Francija je ena izmed petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov.

Pristanišča in kraji postankov

Marseille

Marseille velja za najstarejše francosko mesto. Ustanovili so ga grški mornarji v 6 stoletju pr.n.št. Bil je tekmec Kartagini in zaščitnik Rima. Če na Marseille pogledamo iz cerkve Notre-Dame de la Garde vidimo 26 stoletij zgodovine: ostanki starodavnega pristanišča, cerkev sv. Viktorja, od koder se je krščanstvo razširilo na vso Provanso.

Fotogalerija